Zdaj govori Iza Pevec v vlogi kuratorka

»V teh nenačrtovanih, sprotnih, nenavadnih, bizarnih in, kdo bi dejal, ogabnih oblikah sta tudi enkratnost in čudna privlačnost.«

»Predmet opazovanja, zajet na fotografiji, bi lahko umestili v tradicijo abstraktnega kiparstva in formalizma, a nas njegovi vsakdanjost in banalnost med estetskim presojanjem hitro dregneta in izzoveta, morda celo nasmejita.«

»Če je že vsaj popart visoko združil z nizkim in umetnost s potrošništvom, pa umetnice žvečilni ne zanima toliko kot proizvod, ki ga lahko kupimo v vsaki trafiki, temveč kot material, ki je našel pot med zobe.«

»Ta organskost lahko vzbudi tudi odpor: prežvečenega si večinoma ne ogledujemo, to je nekaj, kar pripada notranjosti telesa. Ali čigumi prežvečimo podobno kot neko misel?«

»poznamo predvsem kot slikarja, ki v brezprostorje slikarskega platna naseljuje abstrahirane reminiscence predmetov, delov človeškega telesa ter nekakšnih hibridnih bitij. Ne izogiba se le jasnosti motiva, temveč tudi barv; čiste barve so pri njem redke«

»rad išče barvne kombinacije, ki ne veljajo za lepe, njegova poteza je na videz nekoherentna, popačitve v otroški maniri pa nas spomnijo na art brutovsko iskanje neobremenjenega izraza«

»Čeprav ob fotografiranju ni imel v mislih slik in kiparskega dela, lahko morda zdaj, ko razstavlja vse troje, razmišljamo o podobnem veselju do opazovanja, čudenja in beleženja sveta okoli sebe«

»Lahko bi šlo za stanovanje babice, kot ga je dokumentiral Boštjan Pucelj ali Tanja Lažetić s fotografijami, mestoma podobnimi Kocjančičevim«

»Pred mojimi očmi se je moralo zvrstiti kar nekaj podob, preden sem doumela, da pri Kocjančiču ne gre za eno samo stanovanje. Gre za stanovanja neznancev, sem izvedela, kjer je umetnik delal kot pleskar«